JOGA |
ZGODOVINA KUNDALINI JOGE
zgodovina joge od starih časov do današnjih dni >>>
epoha Rib in epoha Vodnarja >>>
jogi Bhajan in Kundalini joga na Zahodu
>>>
ZGODOVINA JOGE OD STARIH ČASOV DO DANAŠNJIH DNI
Joga
ima dolgo zgodovino. Obstajajo pričevanja, da so že pred 4000 leti ljudje
poznali in prakticirali nekatere vrste joge.
Eno prvih pisnih izročil, ki pripoveduje o jogi, je Mahabharata.
V tej epski pesnitvi je opisana najdaljša vojna v zgodovini človestva.
Prva redakcija je bila zapisana v obdobju od 1000. do 800. l. pr. n.s.
V tej pesnitvi je veliko število mitov, simbolov, zgodovinskih dogodkov,
filozofskih naukov, navodil, verovanj, religij, običajev in mističnih
izkušenj. Je tudi vir podatkov o šolah in naukih joge v tem času. Za tiste,
ki se resno ukvarjajo z jogo, daje Mahabharata izvrstno možnost za preučevanje
zgodnje jogijske prakse. V letih 800-500 pr. n.s. so nastale Upanišade.
To je zbirka znanj številnih modrecev, večina njihovih imen ni znana.
Modreci, ki so prispevali k nastanku Upanišad, si niso bili podobni, tako
v družbenih položajih, kot tudi v načinu življenja. Car Džanaka, ki je
izročil nauke Radži in Kundalini joge, je bil ena pomembnih osebnosti
tistega časa. V obdobju od leta 500 pr. n.s. do leta 200 n.s. so mistične
tehnike Upanišad na široko preučevali in prakticirali. Povečalo se je
število ljudi, ki so prakticirali tehnike samorazširitve, ki so opisane
v Upanišadah. Veliki ustvarjalni deli tega obdobja sta Ramajana
in Bhagavad Gita. Bhagavad Gita nas uči, kako ostanemo zamaknjeni
tudi med velikimi dogajanji, kot je na primer vojna. Moč izvira iz uma,
ki je podrejen disciplini, ne pa iz nenehnega izvajanja neskončnih ritualov
in žrtev. Ko se odpovemo dejanjem, ki izvirajo iz naše najnižje narave,
se naučimo delati to, kar bo pravilno v vesoljnem pomenu. Samo takrat
dobijo Ljubezen, Odgovornost in Pravičnost nek pomen. To besedilo ne vsebuje
sistemskega opisovanja meditacij in jogijske prakse. Prikazuje pa duh
in stališče, ki sta bila značilna za takratno tradicijo. Pravičnost in
vznesenost, pogum, predanost, disciplina in ljubezen do Resničnosti so
ponazorjeni v zgodbah Ramajane. Večina najpopularnejših zgodb je metaforična
in jih lahko razumemo kot napotke za razširitev zavesti.
V
letih 200-800 se širijo in krepijo tradicije, ki jih je ustanovila Mahabharata.
Veliko misli in idej iz jogijske prakse je bilo sistematiziranih. Ustanovljenih
je bilo šest temeljnih filozofskih šol in poučevanje jogijske prakse se
je bistveno razširilo. Guru omenja nastanek šestih šol v svojih delih
iz tega obdobja. Najpomembnejše delo tega obdobja je bila Joga Sutre Patandžali.
To veliko delo, posvečeno jogi in njeni filozofiji, je od tega trenutka,
ko je nastalo, postalo priročnik za vse iskalce.
Purane so bile zapisane v letih 800-1469. To je velika zbirka
mitov, filozofskih misli in zgodovine. V tem času se tantrični nauki in
ezoterična znanja o čakrah, žlezah in auri širijo vse naokrog. Upoštevanje
duhovne discipline ali praktika sadhane za dosego vzvišenega stanja zavesti
in praktična uporaba filozofskih idej postane običajna povsod.
Tako je postalo mogoče doseči duhovno in fizično blagostanje brez zavrnitve
čustev in askeze. Začela se je prebujati filozofija Šakti, zenski kozmični
princip energije Kundalini, ki pomeni pojav Božanskega v končnem telesu
in umu.
Leta 1469-1708 je obdobje spojitve nasprotij. Tradicija askeze se sreča
s tradicijo mistične združitve. Največja rezultata te spojitve sta učenje
dinastije desetih Gurujev ter ustvarjenje dela Siri Guru Granth Sahib.
To ni samo zgodovina, filozofija in tehnika, temveč aktivna prisotnost
guruja v vibracijah, ki jih vsebuje ta Knjiga. Guruji so poudarjali vzvišenost,
služenje in meditacijo neposredno nad Imenom. Zavrgli so ciklus iskanj
osebnega Guruja in kultov osebnosti, ki so lahko zavajali učence v zmoto.
Uresničili so Guruja v zapisanem delu ter ga proglasili za Siri Guruja
– učitelja učiteljev.
Sodobna doba je zgodovina odkritij in komunikaciji med poloblama zemlje.
V Evropi in Ameriki postanejo prakse sikhov, muslimanov, Indijcev in drugih
dostopne vsem, ki se želijo učiti. Budizem, Sintoizem, Taoizem so se dotaknili
srca zahodnega človeka in se aktivno širijo. Bližamo se koncu te dobe
in se pripravljamo, da vstopimo v naslednjo. Ta leta bodo polna sprememb,
kaosa in obilice možnosti. Vloge osebnosti in družbenih struktur se bodo
spremenile in med njimi se bo moralo vzpostaviti novo ravnotežje. Številne
družbene ustanove obstajajo samo zaradi strahu in neznanja. Omejitve dostopa
do znanja in informacij se rušijo pod pritiskom novih tehnologij in ljudi
nove informacijske ere.
Novembra
1991 se je iztekla epoha Rib. Začela se je prehodna doba med Ribami in
Vodnarjem. Večkrat so se v zgodovini človestva zamenjale zodiakalne ere,
vendar je obdobje, v katerem živimo sedaj, izrazito nenavadno. Odhajajoča
era Rib je bila era mehanizmov in hierarhij. V novi eri - eri Vodnarja
- bodo upravljali življenje informacija, ozaveščenost in energija. Beseda
bo postala močna sila - vaša zavestno izrečena beseda. Radikalne spremembe
se bodo dogajale v zunanjem in notranjem svetu. Spremenilo se bo naše
občutenje časa, prostora, medsebojnih odnosov in sistemov vrednot. Prehodna
doba iz ere Rib v ero Vodnarja traja od 11. novembra 1991 do 11. novembra
2012. Ljudje čutijo, da živijo v spremenljivem času in se veliko pogovarjajo
o tem. So takšni, ki pričakujejo kataklizmo in konec sveta, drugi spet
govorijo o vznemirljivih časih, polnih preizkušenj za človestvo. Vsakdo
čuti, da se dogajajo velike in hitre spremembe v družbi, zavesti in v
naravi dojemanja sveta in ljudi. Vedno so bile spremembe, vendar še nikoli
tako univerzalne in nagle, da bi se dotaknile vsakogar izmed nas. Sedaj
je čas, ko mora vsakdo prevzeti odgovornost za ohranjanje in povzdigovanje
svojega nivoja zavesti, se boriti proti trajnemu stresu, sprejemati odločitve
in delovati na vseh področjih življenja.
V epohi, ki je že za nami, je bil naš cilj pridobivanje podatkov. Morali
smo se veliko učiti, da bi kaj dosegli. Velika znanja o skrivnostnih človekovih
zmožnosti so bila skrita in skrbno varovana. V eri Vodnarja informacija
ne bo vec skrivnost! Dostopna bo vsem, zaradi česar pridobivanje znanja
ne bo več primarni življenjski cilj. Prava vrednota bo postala Resnica,
razkrita v dejanjih, notranjih impulzih in v lastnostih uma ter srca.
Epoha Rib je trajala približno 2000 let. Bili so težki casi. Ženske so
bile nespoštovane in prepuščene izkoriščanju moških v vseh sferah življenja.
Vez moški-ženska je bila brez moči. Moški so ustvarjali atomske bombe,
izmišljali in vodili vedno nove vojne in v imenu vere je bilo ubitih ogromno
ljudi. Religija se je sprevrgla v grdo obliko fanatizma. Najstrašnejše,
kar se je lahko zgodilo človeku - začel je iskati Boga izven sebe! Ljudje
so pozabili, da je Bog v nih samih, da so - njegov del. Sedaj se časi
spreminjajo. Človek išče samouresničenja skozi čistočo, spoštovanje, individualnost
in stvarnost.
V novi epohi ne bo mej. Vsi informacije bo dosegljive in cel svet nam
bo dostopen. Ljudje bodo postali odprti in iskreni ter imeli notranjo
lepoto. Moški in ženski bodo dosegli dostojanstvo, razsvetljenje in vzvišenje.
Lepota človeskih lastnosti bo sijala in privlačila. V eri Vodnarja bomo
pridobili nove vrednote. Um ne bo zadostoval, - potrebovali bomo intuicijo,
čustvenost in instinkte. Ne bomo se mogli omejiti na podatkovna znanja,
potrebovali bomo modrost. Ne bo zadostovalo naučiti se, potrebno se bo
naučiti učiti. Čaka nas epoha paradoksov - po eni strani bolj celovita,
po drugi - bolj individualna. Mej bo manj in ravno zato več zahtev po
političnih strukturah. Vse bo hitelo, in časa bomo imeli vedno manj. Potrebovali
bomo veliko ljubezni in povezanosti da bi se počutili varno. Morali bomo
povezati duhovno ter snovno, tehnološko stran življenja, da bi občutili
vrednosti in bistvo stvari. Duhovne izoliranosti ni in ne bo - vsako dejanje
posameznika vpliva na celo človestvo, na vsa živa bitja in na vse vesolje.
Zavestno bomo morali misliti in delovati, da bi preživeli v takšnem povezanem
sistemu. Zavedali se bomo, kako prekrasen svet je ustvaril Bog in skozi
to, kako krasni, vredni in resnični smo sami.
JOGI BHAJAN IN KUNDALINI JOGA NA ZAHODU
Kundalini
joga velja za najbolj mnogostransko jogo, ki kombinira meditacije, molitve,
fizične in dihalne vaje. "Kundalini" pomeni "koder las
ljubljene ženske". Ta poetična metafora se nanaša na zavestne in
energetske tokove, ki bivajo v vsakem izmed nas. Nudi nam združenje z
našim vesoljskim Jazom. Združenje posameznikove z vesoljsko zavestjo ustvarja
božansko zvezo, imenovano JOGA. V Upanišadah, ki so bile napisane v 5.
stoletju pred n.s., je že opisana Kundalini. Te skrivnostna znanja in
tehnike so se obdržale v tajnosti skozi tisočletja zgodovine. Prenašala
se je ustno od učiteljev na izbrane učence.
Jogi Bhajan (Badžan) je prekinil to tradicijo. Mojster Kundalini joge
je postal že v starosti 16 let. Pri 39. letih je zapustil svojo službo
pri vladi Indijske države in se odpravil na Zahod. Sledil je svoji potrebi
razkriti Kundalini jogo zahodnemu človeku. 5. januarja 1969 je začel predavanja
v Los Angelosu.
V 60. letih se je veliko mladih ljudi soočilo z mamili. Jogi Bhadjan je
bil prvi, ki je razumel, da išče mladina "drugo stanje zavesti".
Za pot k ozaveščanju notranjega Jaza je ponudil alternativo. Mladi ljudje
so se začeli udeleževati njegovih predavanj. Ugotovili so, da nudijo mamila
le cenen hipen nadomestek občutenja notranjega miru in evforije, kakršnega
omogoči doživeti Kundalini. Seveda imajo mamila tudi veliko stranskih
učinkov, uničujočih za psihofizično zdravje človeka. Vse več ljudi je
prihajalo k jogiju. Kmalu je začel delovati center 3HO (angleško 3 "H"
Organization - Holly - Happy - Healthy), katerega podružnice so se hitro
širile po Združenih Državah in drugod po svetu.
Jogi
Bhadjan je dal pobudo gibanju, ki se je vraslo v zahodno življenjsko kulturo.
Dandanašnji je, po 30. letih prizadevanj organizacije 3HO in njen podobnih,
joga in meditacija široko razprostranjena po vsem Zahodu. Ljudi privlačijo
pozitivni učinki joge in meditacije, duhovnost in zdravo življenje.
Jogi Bhajan se je rodil v delu Indije, ki sedaj pripada Pakistanu. Starši,
zdravniki in družbeni vodje, so mu dali ime Harbajan Singh. Od otroštva
je preučeval religijo in vedsko filozofijo. Pridobil je klasično ekonomsko
izobrazbo na univerzi v Pandžabu. Mnogo let kasneje je pridobil naziv
doktorja filozofije na univerzi San Francisco. V svojem življenju se je
izkazal kot verski in družbeni vodja, hkrati pa tudi kot uspešen poslovnež,
ki je veljal za mirnega, modrega, sočutnega in razgledanega človeka
Napisal je in objavil več kot 30 knjig o duhovnosti in zavesti, komunikaciji
in psihologiji. Ustanovil je nekaj podjetij, ki proizvajajo in prodajajo
naravne izdelke, izdelane po njegovih navodilih. Prispeval je k gospodarskemu
razvoju vseh okolij v katerih je kdaj deloval. Vsako leto je organiziral
seminarje o poslovanju. Na temo vodenja in duhovnosti poslovanja je napisal
tudi več knjig. Kot Siri Singh Sahib ali vodja sikhovskega gibanja v zahodnem
svetu, se je srečal s Papežem Janezom Pavlom drugim, s katerim je razpravljal
o medreligioznih odnosih. Sodeloval je z Dalaj Lamo in Kanterberijskim
Nadškofom z ciljem krepitve svetovnega miru.
6. oktobra 2004 je jogi Bhajan zapustil svojo zemeljsko telo.